RFID zveni kot naprednejša izbira, zato marsikdo kar predvideva, da je tudi boljša. V resnici je pogosto ravno obratno: za veliko opravil je navadna črtna ali QR koda cenejša, preprostejša in povsem dovolj.
V tem članku primerjamo črtno kodo in RFID ter povemo, kdaj se splača ostati pri črtni oziroma QR kodi in kdaj je smiselna nadgradnja na RFID.
Na kratko: v čem je razlika
RFID oznako čitalnik prebere z radijskimi valovi — brez vidnega stika, iz nekaj metrov in več oznak naenkrat. Črtno kodo je treba videti in skenirati eno po eno. (Več o RFID smo napisali v ločenem članku.)
Ta razlika je velika prednost RFID, kadar veliko štejete na daljavo. Kadar pa tega ne počnete, prednost izgine — ostanejo pa višji stroški in zahtevnejša postavitev.
Kdaj je črtna (ali QR) koda boljša izbira
Ko je cena oznake pomembna
Črtno kodo natisnete skoraj zastonj — določeni proizvajalci jo imajo že na embalaži. RFID oznaka stane več, in pri velikih količinah poceni blaga se ta razlika hitro sešteje. Za izdelke nizke vrednosti je črtna koda skoraj vedno bolj smiselna.
Ko imate opravka s kovino ali tekočinami
Kovina in tekočine motijo branje RFID, zato so potrebne posebne (dražje) oznake. Črtna koda tega problema nima — natisnjena nalepka se prebere ne glede na material pod njo.
Ko ne berete množično
Glavna moč RFID je branje več oznak hkrati. Če izdelke obdelujete posamično — na blagajni, pri servisnem posegu, pri prevzemu nekaj kosov — te prednosti ne izkoristite in črtna koda opravi isto delo ceneje.
Ko želite brati točno en kos
Črtno kodo skenirate natanko tam, kamor usmerite bralnik. RFID lahko po nesreči prebere tudi sosednje oznake, kar je pri točkovni identifikaciji včasih bolj v napoto kot v pomoč.
Ko že imate skenerje in kode
Če vaše blago že nosi črtne kode (na primer EAN) in imate skenerje, je prehod na RFID strošek brez jasne koristi. Nadgradnja se splača šele, ko imate konkreten problem, ki ga črtna koda ne reši.
Ko potrebujete več podatkov ali skeniranje s telefonom
Tu zablesti QR koda. Nosi več podatkov kot navadna črtna koda, prebere pa jo vsak telefon — brez posebne opreme. Uporabna je za dokumente, navodila, serijske podatke ali povezave, kjer uporabnik preprosto skenira s telefonom.
QR koda lahko shrani približno 3KB podatkov oz. največ 7.089 številk ali 4.296 črk, medtem ko črtna koda bistveno manj npr. EAN-13 koda (ki jo najdete na večini živiljskih izdelkov) pa točno 13 številk.
Kdaj se vseeno splača RFID
Da bo primerjava poštena: RFID se izplača, kadar veliko štejete na daljavo, kadar potrebujete branje brez vidnega stika in kadar gre za sledljivost večjih količin ali vrednejših sredstev. Tipičen primer je hiter popis osnovnih sredstev ali prevzem cele palete naenkrat.
Črtna koda ali RFID — na hitro
| Izberite črtno / QR kodo | Izberite RFID |
|---|---|
| Veliko kosov nizke vrednosti | Vrednejša sredstva, kjer šteje sledljivost |
| Posamično skeniranje (blagajna, servis) | Množično branje (cela paleta naenkrat) |
| Kovina ali tekočine | Popis na daljavo, brez vidnega stika |
| Že imate kode in skenerje | Potrebujete hitrost in manj ročnega dela |
| Skeniranje s telefonom (QR) | Veliko štetja v skladišču ali inventuri |
Naš pristop: tehnologija sledi procesu
Pri Njorki ne prodajamo tehnologije zaradi tehnologije. Pogosto je najboljša rešitev kombinacija obojega — RFID tam, kjer se povrne, in črtna koda tam, kjer je dovolj. Naš nVitamin Collector dela z obema, tako da izberemo tisto, kar se najbolj splača vašemu procesu, ne obratno.
Pogosta vprašanja
Je RFID vedno boljši od črtne kode? Ne. RFID je boljši pri množičnem branju na daljavo, sicer pa je črtna koda pogosto cenejša in povsem dovolj.
Kakšna je razlika med črtno in QR kodo? Navadna (1D) črtna koda nosi malo podatkov, QR (2D) koda pa več — in jo prebere tudi telefon, brez posebnega skenerja.
Lahko uporabljamo oboje hkrati? Da. V praksi je kombinacija pogosto najboljša — RFID za nekatere procese, črtna ali QR koda za druge.
